Kaj je 1 m globine, 1 bar, 1 ATA?
Če želi nekdo zbegati nepoznavalca hiperbarične medicine s preprostimi parametri o tehničnih sposobnostih komore, lahko manipulira s preprostimi in enostavnimi številkami tlaka oz. pritiska.
Nepoučenemu lahko rečemo: naša komora premore delovnem pritiske do 1,5 ATA oz. 1,5 absolutnega tlaka.
Ker ste slišali, da se večina bolezni resnično zdravi ob pritiskih, ki se giljejo okoli 1,5 bara nadtlaka, ste prejšnjemu strokovnjaku verjeli, v resnici ste pa bili lepo zmanipulirani.
Da se vam to ne bi zgodilo si zapomnite sledečo tabelo in povezavo med globino potopa, nadtlakom v barih in absolutnim tlakom, izraženim v ATA kot sledi:
globina tlak v komori absolutni tlak
v metrih v barih (skupni tlak)
0 = 0 = 1,0 ATA
1 = 0,1 = 1,1 ATA
10 = 1 = 2,0 ATA
20 = 2 = 3,0 ATA
Tabela nam pove, da znaša zračni tlak ob morski gladini 1 bar. Teoretično se vsi tlaki merijo oz. primerjajo s tem tlakom. To je bazični oz. izhodiščni tlak.
Ko stopimo v komoro smo zajeti z obstoječim tlakom 1 bar, čemprav se še nismo potopili, niti nismo "napumpali" oz. komprimirali še nič dodatnega zraka oz. kisika v komoro.
Skupni tlak tako znaša 1 ATA.
Ko se potopimo 1 meter globoko, dosežemo dodatni pritisk v komori 0,1 bar, skupni tlaka pa tako znaša 1,1 ATA.
Sedaj razumemo hiperbarični tlak ob zdravljenju večine bolezni, ko rečemo, da so primerne komore, ki premorejo globine med 10 m in 20 m globine, torej med 1 barom in 2 barom nadtlaka oz. med 2 ATA in 3 ATA.
Tako vidimo, če npr. neka komora zmore 1,75 bara ATA pritiska, ne premore karakteristik, ki so zahtevane za zdravljenje mnogih bolezni.
Torej: kateri tlak v komori je za vas primeren?
Prepričan sem, da boste sedaj razumeli kritičnost pri presoji uporabnosti napihljivih komor, o čemer je nekaj besed tudi v spodnjih poglavjih.
